Minilo je teh tvojih pet študentovskih let.
Odpravljaš se z diplomo v roki tja v širni svet.
Zapuščaš me, a meni je le zate hudo, fant moj.
Ko te zadnjikrat objela bom naj ti zaželim samo:
Dragi moj nasvidenje, vrni se še kdaj,
ćemo se še kdaj v Ljubljano.
Tu je tvoj mladostni kraj in tvoj pravi dom,
ti pa zdaj hitiš v neznano.
Dragi moj nasvidenje, vrni se še kdaj, vrni se še kdaj v Ljubljano.
Tukaj preživela sva mnogo srečnih dni.
Ali jih še bova kdaj ..
Kako pa veš, da ti bo tam kot tukaj lepo
in ali smeš, zavreči vse, kar tu je bilo?
Ali boš res pozabil to domačo zemljo, fant moj?
Če me malo vsaj pogrešal boš,
moje želja izpolni se.
Dragi moj nasvidenje, vrni se še kdaj,
vrni se še kdaj v Ljubljano
Tu je tvoj mladostni kraj in tvoj pravi dom,
ti pa zdaj hitiš v neznano.
Dragi moj nasvidenje, vrni se še kdaj,
vrni se še kdaj v Ljubljano
Tukaj preživela sva mnogo srečnih dni,
ali jih še bova kdaj? 2x
Dragi moj nasvidenje, vrni se še kdaj,
vrni se še kdaj v Ljubljano
Tu je tvoj mladostni kraj in tvoj pravi dom,
ti pa zdaj hitiš v neznano...