O, ta žalost Benetk,
Ko ni nič več ljubezni.
O,ta žalost Benetk,
ko je ljubezen preč.
Srce še zadrhti,
a žalost ga iztrezni.
Še zaiskre oči,
a solzi iz njih ni več ,
O, ta žalost Benetk,
ko strune mandolin
samo še razbole
otožni zven kitar.
Ko od bolečin
se stisne ti srce.
ko v gondoli uzreš
objet,zaljubljen par.
O, ta žalost Benetk,
ko ni nič več ljubezni.
O, ta žalost Benetk,
Ko je ljubezen preč.
Vse te cerkve zaman
vabijo v mir brezbrežni.
Njihov lesk je teman in
njihov mrak moreč.
O, ta žalost Benetk,
zvečer,ko sam s seboj ,
zamaknjeno strmiš
v ognjeno rdeč oblak.
In ko čez temni tlak
s teboj gre lunin soj
in včasih postojiš,
da čul bi znan korak.
O, zbogom beli sij
bleščečih golobic,
O, zbogom, zbogom,
vse je preč.
Prežalostno je tu,
ko ti srce umre.
Prežalostno je tu,
ko ni ljubezni več.